Oblikovanje Družinske Ustave 2.del
1. februarja, 2025
Učinkovito upravljanje družinskega podjetja
4. marca, 2025
Družinska Ustava je interni dokument, ki zajema vse družinske dogovore. Lahko se vključi tudi načrt, komu in kdaj bodo starši podarjali privatno premoženje. Določa lahko tudi potrebno sestavo oporok in drugih zavezujočih dokumentov.
V kolikor podjetje prevzema več naslednikov, se lastniški dogovori zapišejo v razširjeno Družbeno pogodbo. Starše največkrat zanimajo davčne posledice. Na MoST inštitutu temu posvečamo veliko pozornosti. Vendar je nujno najprej doreči vsebino. Torej kdaj in komu kaj pripada. Sproti pa se že ukvarjamo tudi z davčnimi posledicami.
To včasih našim strankam težko razložimo. Če bi svetovanje prilagajali njihovim vprašanjem, bi pojasnjevanje trajalo zelo dolgo. Zato je nujno najprej nastaviti ustrezne dogovore in izhodišča. Šele na teh temeljih se potem preverja davčne posledice, ki jih običajno sploh ni.
Podaritev premoženja v 1. dedni red je neobdavčeno. Renta za starše je druga zgodba. Potrebno je ugotoviti najbolj primeren način izplačila, ki je najmanj obdavčen. Zagotovo so obdavčena izplačila preteklih dobičkov. Ne glede na čas imetništva deležev, je potrebo plačati kapitalski davek.
To se v praksi večkrat zamenjuje. Prodaja podjetja je neobdavčena, če so lastniki v podjetju več kot petnajst let. Niso pa neobdavčeni dobički, če jih po petnajstih letih začnemo izplačevati. Ker je to zapleteno, na MoST inštitutu davke pojasnjujemo celostno. V skladu z dogovori, ki jih pred tem zapišemo v družinsko Ustavo.
Primer 1: Dva brata naslednika
Srednje veliko avtoprevozniško podjetje naj bi prevzemala sinova. Oba sta bila zaposlena v podjetju. Ko smo se začeli konkretno pogovarjati o prevzemu odgovornosti, je mlajšega postalo strah. Po nekaj usklajevalnih srečanjih se je odločil, da lastništva ne bo sprejel. Želel je ohraniti varno službo.
Oče je bil zelo presenečena. Pojasnili smo mu, da ga nima smisla siliti. Na koncu smo se dogovorili, da bo starejši sin postal 100% lastnik podjetja. Oče mu bo postopno v treh korakih podaril delež. S tem smo nastavili varovalko, da bo oče še sedem let lahko nadziral poslovanje. Do formalne upokojitve je takrat imel še 5 let.
Starejši sin je najprej prejel 24% delež. Oče bo še tri leta samostojno odločal, ker ima več kot 75% delež. Po treh letih bo sin postal imetnik 70% deleža. Oče bo imel vsaj še nekaj nadzora, ker je za popolnoma samostojno odločanje potrebna absolutna 75% večina. V kolikor bo vse potekalo nemoteno, bo starejši po sedmih letih postal 100% lastnik.
Oče bo od takrat naprej prejemal rento do konca življenja. Mlajši bo najprej prejel v last vikend. Po smrti staršev tudi družinsko hišo. S tem sta se strinjala oba brata. Davkov od podaritve premoženja ne bo. Pomembno je, da je družina popolnoma pomirjena z doseženimi dogovori.
Primer 1: Brat in sestra sta prevzela odgovornost
Oba potomca sta že leta doprinašala poslovanju. Suvereno sta se odločala o vseh operativnih poslovnih odločitvah. Starša sta bila pri dobrih sedemdesetih še vedno večinska lastnika. Potomca sta imela vsak po 12% delež. S tem sta starša imela popoln lastniški nadzor nad podjetjem.
Klical nas je sin. S sestro sta se strinjala, da bi želela prevzeti podjetje v celoti. Sinu smo pojasnili naš način dela. Takoj se je strinjal, da naredimo brezplačni informativni sestanek s celotno družino. Na srečanje so prišli vsi štirje.
Že na tem srečanju sva s sodelavcem prepričala starše, da bosta podarila celoten delež podjetja. Obenem smo tudi dogovorili višino rente, ki jo bosta potomca oz. podjetje plačevalo staršem. Kljub najinemu pojasnjevanju, da je že sedaj smiselno doseči še celostne lastniške dogovore med naslednikoma, se za ta del svetovanja niso odločili.
Odšli so do notarja. Starša sta razdelila deleže enakovredno. Potomca sta postala lastnika vsak 50% deleža. V Družbeni pogodbi je notar zapisal klasične dikcije. Med drugim zakonodaja veleva, da se ob izstopu ali dedovanju celoten delež vrednosti po tržni vrednosti. Izplačilo je potrebno izvesti v treh letih. Smrt za podjetje! Mi to zavezujoče zapišemo popolnoma drugače.
Pred kratkim nas je klicala sestra. Pojasnjevala je, da se je brat po sedmih letih dobrega skupnega dela, odločil izstopiti. K temu ga je nagovarjala žena. Menila je, da je preveč vpet v podjetje. Posledično ni imel dovolj energije za družinsko življenje.
Pri pravniku se je žena pozanimala o pravicah. Zahtevala je cenitev podjetja in celotno izplačilo v treh letih. Mož je očitno dovolj pod njenim vplivom, da se nima moči braniti. Tudi sicer se počuti izgorelo. Vse to botruje temu, da sedaj na pobudo žene izsiljujeta sestro.
Sestra je obupana. Pojasnjevala nam je, da so bili tik pred tem, da zgradijo nov poslovni objekt. Povpraševanja in posla imajo veliko. Načrtovali so širitev in ključnim kupcem tudi obljubljali, da bodo v kratkem poskrbeli za vse dobave.
Kakšna je trenutna situacija:
- Iz podjetja odhaja ključen človek, ki ga bo zelo težko nadomestiti.
- Obljube kupcem ne bodo mogli izpolniti – nemogoče.
- Namesto investicije, bo potrebno izplačati brata.
Sestra nas je spraševala za pravno varstvo. Kako lahko pravno ustavi pričakovanja bratove žene? Ne more! Glede na njene apetite, bi bilo še najbolje podjetje prodati. Vendar pozor. Trenutno podjetje zaradi celotne situacije in odhoda ključnega kadra na trgu ne bi doseglo realne tržne vrednosti.
Ko smo vse to razložili, nas je začela rotiti, naj najdemo neko rešitev. Pojasnili smo ji, da v resnici obstaja. Edina težave je, da še ni izumljen časovni stroj. Rešitev se v resnici imenuje sprejetje ponudbe MoST inštitut pred sedmimi leti. Zakaj?
Takrat bi v Družbeno pogodbo zapisali, da se izplačilo ne izvaja v tako kratkem obdobju. Potrebno je najmanj sedem let, da lahko podjetje izplača tak delež. Pa še to je vprašljivo. Če ni podjetje v veliki ekspanziji, je še v tem obdobju to težko zagotoviti.
Največkrat se tudi dogovorimo, da se delež ne vrednosti po tržni vrednosti. Cilj je zaščititi poslovanje in tiste, ki ostajajo. V večini primerov tudi dorečemo pogoje, da se nasledniki zavežejo nekaj časa skupaj doprinašati podjetju. Zapišemo, da se npr. nasledniki zavežejo v podjetje doprinašati naslednjih 12 let.
V praksi seveda ni absolutne varovalke. Vendar z našim unikatnim načinom dosežemo bistveno večjo varnost za podjetje. To velja tako v primeru izstopov družbenikov, kot tudi v primeru dedovanja.
