Zgodba: Oče je usmerjal sina v šport in ga popolnoma podpiral tudi finančno
Trgovina je cvetela, zato se je oče odločil posel razširiti. V nekaj letih je zgradil pet manjših trgovskih centrov. Ker se je bližal upokojitvi, se je pogovoril z družino glede prihodnosti. Žena in hči nista bili motivirani za nadaljevanje, zato se je oče dodatno pogovoril še s sinom, ki je bil aktivni športnik. Dogovorila sta se, da bo sin še sedem let vztrajal in se potem posvetil poslu.
Oče je bil z dogovorom zadovoljen in je rade volje podaljšal upokojitev za pet let. Ob tem je pozabil na pravilo, da se podjetniki ne rodijo, pač pa naredijo. Sin s trgovinsko dejavnostjo ni bil seznanjen, saj mu ob popolni podpori staršev na športnem področju, nikoli ni bilo potrebno delati v trgovini. Posledično poslovanja ni poznal.
Minilo je sedem let in oče se je upokojil, sinu pa takoj podaril 49% delež podjetja. Ostal je tudi prokurist z idejo, da bo sinu še nekaj časa pomagal pri poslovanju. Ker pa sta bila oba zelo trmasta, sta na vsak način želela delati po svoje.
Oče je po dveh letih obupal in se s sinom nehal prepirati o pravilnosti poslovnih odločitev. Posledično je podjetje kmalu zašlo v dolgove in v slabem letu je sledil stečaj. Koliko »davka« je podjetje plačalo?
Koliko ga je plačala družina na račun skrhanih medsebojnih odnosov…!! Če bi se pred tako pomembno odločitvijo, kot je prenos odgovornosti družina odločila za posvet z nami, bi bilo vse drugače.
Vsi uspešni podjetniki sledijo svoji viziji in imajo strategijo, kako jo doseči. Postavijo si cilje! Niti na misel jim ne pride, da bi poslušali »nekoga«, ki bi jim razlagal, kako naj vodijo svoje podjetje in jim »solil pamet«, kaj je prav in kaj ne. Svoji poti sledijo brez oklevanja. Prepričani so v svoj prav in na vsak način želijo doseči cilje, ki so si jih zadali.
Kje se to razmišljanje »izgubi«, ko je čas prenosa odgovornosti s staršev na potomce? Vse prevečkrat se dogaja, da starši želijo nadzorovati svoje odrasle otroke. Prepričani, da je nadzor nujen in z jasno »vizijo«, da bodo nasledniki brez razmišljanja sprejeli način vodenja podjetja, ki so ga starši izvajali trideset in več let, ker je bilo tako pač »prav«. Hmmm? Je danes res mogoče voditi podjetje na enak način, kot pred dvajsetimi leti?
Kako torej doseči, da bodo poslovni partnerji, ki so leta zaupali staršem, kar naenkrat zaupali njihovim potomcem? Vse o tem izveste že naslednji četrtek na delavnici.
